Operativna vaja gasilk Zasavske regije

Zadnji četrtek v septembru. Vreme se je po dolgem in vročem poletju skisalo, sem in tja je že padla kakšna kaplja in glede na današnje trende vremena nebi bilo prav nič čudno, če bi se nebo odprlo ravno takrat, ko bi bilo najmanj treba. Padlo je nekaj malega dežja, zato sem se proseče zazrla gor in ga lepo lepo lepo prosila, da naj bo prizanesljivo in naj pipico odpre ko bo vaje konec. Želja je bila uslišana, pa vendar sem nezaupljivo vseeno nase navlekla toplega dežjaka.

Tokrat so vajo pripravili gasilci in gasilke iz PGD Prapretno, scenarij je imel vse sestavine prave intervencije, kjer se ena težava še dobro ne začne reševati, pa se že pojavi naslednja. Zaradi neznanega vzroka je zagorelo v hlevu ob stanovanjskem objektu, dim je opazil mimoidoči, ki je nemudoma poklical na številko 112, v hlevu pa sta v tistem trenutku ostali dve osebi. Obe sta bili poškodovani in z opeklinami. Reševanje se je torej začelo takoj, skupaj z nudenjem prve pomoči in organizacijo transporta na varno območje.

Ampak zgodbe še zdaleč ni bilo konec. V neposredni bližini gorečega hleva so stali še dva skednja in tri stanovanjske hiše, zaradi toplote in vetra pa je obstajala nevarnost, da bi se požar razširil na objekte kot tudi na travnik, gozd in okolico. Prebivalce najbolj ogroženih hiš je bilo treba evakuirati, objekte zaščititi pred preskokom požara, zagotoviti dovolj vode za gašenje ter ves čas spremljati, kaj se dogaja na različnih koncih območja. Po scenariju so se v enem izmed skednjev ob izbruhu požara igrali tudi otroci, ki so se ob dimu in ognju prestrašili ter zbežali neznano kam, zato je bilo treba pregledati območje, jih poiskati in preveriti, ali so vsi nepoškodovani in na varnem.

In ker še ni bilo dovolj dela na intervenciji, se je eden izmed evakuiranih prebivalcev v paniki odločil vrniti v zadimljen gospodarski objekt po osebne predmete. Skratka, natanko tisto, česar si na pravi intervenciji res ne želiš.

Na vaji je sodelovalo kar 19 gasilskih društev iz vseh treh zasavskih gasilskih zvez – GZ Hrastnik, GZ Trbovlje in GZ Zagorje ob Savi – zato je bilo radovednim mimoidočim že ob pogledu na število gasilskih vozil in sodelujočih jasno, da ne gre za majhno lokalno vajo.

Dogajanje je bilo razdeljeno na dva sektorja, nalog in dogajanja pa je bilo toliko, da sem kot fotografinja morala imeti oči tudi na hrbtu, pa še niso dohajale vsega.

Na eni strani je potekal notranji napad v hlevu, kjer sta bila v ospredju gašenje in reševanje, ob tem pa še prva pomoč, zunanji napad, zaščita bližnjih objektov, evakuacija stanovalcev in iskanje pogrešanih oseb. Na drugi strani so gasilke varovale okolico in sosednje objekte, skrbele za gašenje ter za zadostne količine vode.

Primarni vir je bil vaški rezervoar, oddaljen približno 280 metrov, zato je bilo treba vzpostaviti stabilno napajalno linijo, cisterne pa so se napajale tudi iz dodatnih lokalnih virov. Kar na papirju zveni kot nekaj vrstic, je na terenu pomenilo ogromno metrov cevi, najrazličnejša vozila in cisterne, radijske zveze, usklajevanje, logistiko in predvsem veliko gasilk, kjer je vsaka morala vedeti, kaj počne in kje mora biti.

Vse to je bilo najlepše opazovati skozi objektiv - ko po radijskih postajah zabrnijo prva sporočila in se gasilke razbežijo vsaka proti svoji nalogi. V zraku se čuti adrenalin in vse skupaj ne deluje več kot samo vaja. Na enem mestu se pripravlja napadalna skupina, drugje že teče oskrba z vodo, nekaj metrov stran pa bolničarka oskrbuje poškodovano osebo, medtem ko se čez dvorišče že razvijajo cevi in vodja sektorja v ozadju po radijski zvezi že predaja novo informacijo vodji intervencije.

Namen takšnih vaj je, da se preveri, kaj deluje, kje se zatakne in kako hitro se znajo udeleženci odzvati, ko se prvotnemu problemu pridružijo še nepredvidene situacije, tako kot je to na resničnih intervencijah. Glavni namen regijskih vaj namreč ni bil zgolj opraviti nalogo, ampak preveriti organiziranost, usposobljenost in opremljenost članic v gasilskih enotah, uporabo sistema zvez ter sistema obveščanja in aktiviranja, predvsem pa samodejno ukrepanje takrat, ko stvari ne gredo lepo po predvidenem vrstnem redu, ker na resnični intervenciji nikoli ni tako enostavno.

Prav tako takšna vaja spodbuja sodelovanje članic na regijski ravni, kar je pri tolikšnem številu sodelujočih enot še toliko pomembneje. Devetnajst društev namreč pomeni devetnajst ekip z različnimi vozili, opremo in nalogami, ki morajo v ključnem trenutku delovati skupaj, kot da to počnejo vsak teden.

Med fotografiranjem sem poskušala ujeti čim več različnih delov te razgibane situacije, od dela z opremo in napadalnih skupin do oskrbe z vodo, reševanja, prve pomoči in vseh tistih majčkenih trenutkov vmes, ki v uradnem poročilu niso omenjeni, na fotografijah pa prikažejo celotno zgodbo.

Sedaj pa vas prepuščam galeriji. Dobili boste boljši občutek kako je izgledal četrtkov gasilsko obarvan popoldan, ko je bilo Prapretno nad Hrastnikom prizorišče ene velike, precej zapletene in predvsem zelo dobro izpeljane gasilske vaje.

Bila je res obsežna, scenarij je bil zahteven, sodelujočih enot pa je bilo veliko, pa vendar je dogajanje teklo organizirano in z jasno zastavljenim ciljem. Zato gredo velike čestitke PGD Prapretno, ki je prevzelo organizacijo letošnje regijske vaje članic, ter seveda vsem članicam, članom in ostalim sodelujočim, ki so pomagali in operativno vajo članic vzeli skrajno resno ter scenarij odigrali tako, kot da bi šlo zares.

Ker ko gre nekoč zares, ni več časa za vajo. Takrat moraš preprosto znati.